Fitoterapija

Lipa in srce: opozorilo, ki se ponavlja, čeprav nima trdne podlage

Lipa je ena tistih zdravilnih rastlin, ki jih skoraj vsakdo pozna že iz otroštva. Lipov čaj je del domače zeliščarske tradicije: pri prehladu, vročini, kašlju, za prijeten večerni napitek ali preprosto za občutek topline. Prav zato je toliko bolj zanimivo, da se v nekaterih zeliščarskih in zdravstvenih virih ob lipi še vedno pojavlja nenavadno opozorilo: da naj je ne bi uporabljali srčni bolniki oziroma da naj bi pogosta uporaba lipovega čaja lahko škodovala srcu.

Na prvi pogled takšno opozorilo zveni resno. Pri zdravilnih rastlinah smo v zadnjih desetletjih res postali precej bolj pozorni na varnost. Pri nekaterih rastlinah je prišlo do pomembnih sprememb: pri gabezu zaradi pirolizidinskih alkaloidov, pri pelinu in žajblju zaradi tujona. V takih primerih poznamo vsaj približen mehanizem tveganja, skupino učinkovin in razlog, zakaj so sodobna priporočila bolj previdna kot stara ljudska uporaba. Pri lipi pa je zgodba drugačna. Bolj ko sledimo temu opozorilu, bolj se zdi, da gre za staro, večkrat prepisano trditev, katere izvor in znanstvena utemeljitev sta zelo nejasna.

 

Najprej je treba razločiti, o kateri “lipi” sploh govorimo. V fitoterapiji je glavna droga lipovo cvetje, latinsko Tiliae flos, praviloma iz vrst Tilia cordata in Tilia platyphyllos oziroma njunih križancev. To ni isto kot lipovi listi, lipov les, lipovo oglje ali cvetovi srebrne lipe. Ta razlika ni nepomembna, ker so bile v nemških monografijah Komisije E posamezne droge iz lipe obravnavane ločeno. Uradni seznam BfArM navaja Tiliae flos / Lindenblüten kot monografijo, objavljeno v Bundesanzeigerju št. 164 z dne 1. 9. 1990, pri sorodnih lipovih drogah, kot so lipovi listi, lipov les, lipovo oglje in cvetovi srebrne lipe, pa so bile ocene drugačne oziroma negativne. 

In prav tu se lahko začne zmeda. Če nekdo površno bere seznam monografij Komisije E, lahko hitro pomeša lipovo cvetje z drugimi drogami iz lipe. Pri lipovih listih je na primer ocena negativna zato, ker učinkovitost pri zatrjevanem področju uporabe ni bila dokazana, ne zato, ker bi bila ugotovljena kardiotoksičnost. Tudi v prevodu nemškega besedila, ki smo ga pogledali, je bilo jasno: pripravki iz lipovih listov se uporabljajo kot sredstvo za pospeševanje znojenja, vendar učinkovitost za to uporabo ni dokazana; terapevtske uporabe zato ni mogoče priporočiti, proti uporabi kot polnilne droge v čajnih mešanicah pa ni zadržkov.

Pri lipovem cvetju je slika drugačna. Sekundarni strokovni povzetki monografije Komisije E navajajo uporabo pri prehladih in kašlju. Sodobni nemški strokovni pregled za Tiliae flos navaja, da so po monografiji Komisije E področja uporabe prehladi in kašelj; hkrati navaja, da neželeni učinki, kontraindikacije in interakcije niso znani. To ni združljivo s trditvijo, da bi Komisija E lipovo cvetje jasno označila kot kardiotoksično ali ga odsvetovala srčnim bolnikom.

Kljub temu se takšna trditev pojavlja. Zelo izrazit primer je Drugs.com oziroma njihov strokovni pregled “Linden”, kjer piše, da naj bi nemška Komisija E sklenila, da je lipov cvet kardiotoksičen. Na isti strani je zapisano tudi, da naj bi se v poročilu Komisije E pojavljale reference, po katerih naj bi bila pogosta uporaba lipovega čaja povezana s poškodbo srca. To je močna trditev, vendar je problem v tem, da je neposrednejši pregled monografij Komisije E ne podpira. Videti je, kot da gre za napačno pripisovanje oziroma za sekundarno interpretacijo, ki se je nato začela ponavljati.

Najpomembnejši sodobni regulativni vir pri tej temi je ocena Evropske agencije za zdravila, natančneje njenega Odbora za zdravila rastlinskega izvora, HMPC. HMPC pripravlja evropske monografije za rastlinske droge in pripravke; te monografije predstavljajo znanstveno mnenje odbora o podatkih glede varnosti in učinkovitosti posamezne rastlinske snovi oziroma pripravkov. To področje mi je tudi osebno blizu: avtor tega bloga, Samo Kreft, sem bil 14 let aktivni član tega odbora, zato vem, kako pomembno je pri takih opozorilih ločiti med regulativno ugotovitvijo, previdnostno navedbo, staro referenco in dejansko dokazanim tveganjem.

V oceni HMPC za Tiliae flos se opozorilo glede srca res pojavi, vendar na zelo zgovoren način. EMA/HMPC navaja, da je bilo svetovano, naj se lipovemu cvetu izogibajo osebe z obstoječo srčno motnjo, ker bi pretirana uporaba lahko povzročila kardiotoksičnost. Toda takoj nato poročilo doda bistveno informacijo: znanstvena podlaga te izjave, če sploh obstaja, ni znana. Vir za opozorilo je naveden kot Duke 1985, dvom o znanstveni podlagi pa je pripisan Barnes in sodelavcem 2007.

To je ključni stavek v vsej zgodbi. EMA/HMPC opozorila ne predstavi kot dokazano dejstvo. Ne navede primerov zanesljive zastrupitve, ne navede jasnega odmerka, ne navede mehanizma in ne navede prepričljivih kliničnih dokazov. Nasprotno: izrecno pove, da znanstvena podlaga ni znana. V istem ocenjevalnem poročilu je navedeno tudi, da v znanstveni literaturi niso našli primerov prevelikega odmerjanja.

Kaj torej lahko rečemo strokovno pošteno? Ne bi bilo pravilno zapisati, da je popolnoma dokazano, da lipa nikoli ne more povzročiti težav pri nobenem človeku. Pri zdravilnih rastlinah, hrani in zdravilih takih absolutnih trditev ne dajemo. Možne so alergijske reakcije, možna je individualna preobčutljivost, pri nosečnosti, dojenju in majhnih otrocih so uradna priporočila pogosto previdna zaradi pomanjkanja podatkov. Toda to je nekaj povsem drugega kot trditev, da je lipov čaj kardiotoksičen ali da ga srčni bolniki ne bi smeli piti zato, ker bi zanesljivo škodoval srcu.

Za zdaj je najverjetnejša razlaga ta, da je opozorilo nastalo ali se vsaj razširilo zaradi kombinacije starih sekundarnih virov, nejasnih sklicev, zamenjav med različnimi lipovimi drogami in napačnega razumevanja monografij Komisije E. Nekje v tej verigi se je previdnostna ali slabo utemeljena navedba očitno spremenila v veliko bolj odločno opozorilo. Nato so jo drugi viri povzeli, pogosto brez preverjanja izvirnika. Tako nastane tipičen pojav v strokovni literaturi: trditev se z večkratnim citiranjem začne zdeti trdnejša, kot v resnici je.

Prav pri zdravilnih rastlinah je to pomembna lekcija. Ne smemo biti nekritični do tradicionalne uporabe, vendar tudi do opozoril ne smemo biti nekritični. Včasih je opozorilo dobro utemeljeno in rešuje zdravje. Včasih pa se opozorilo ohranja predvsem zato, ker se ga desetletja prepisuje iz enega priročnika v drugega. Lipa je dober primer, kako se lahko v zeliščarstvu srečajo tradicija, regulativa, stari priročniki, sodobne monografije in majhne napake v interpretaciji.

Moje trenutno stališče je zato naslednje: za običajno uporabo lipovega cvetja kot čaja pri prehladu ali kot blag pomirjevalen napitek ni prepričljivih dokazov, da bi predstavljalo kakršno koli tveganje za srce. Opozorilo, da naj se ga srčni bolniki izogibajo, se v nekaterih virih res pojavlja, vendar njegova znanstvena podlaga ni znana, neposredni pregled monografije Komisije E pa ne podpira razlage, da bi Komisija E lipov cvet jasno označila kot kardiotoksičen. Bolj verjetno gre za napako v sekundarnih virih oziroma za napačno pripisovanje stare previdnostne navedbe Komisiji E.

 Pri lipi nimamo zgodbe, primerljive z gabezem in pirolizidinskimi alkaloidi ali s pelinom, žajbljem in tujonom. Imamo predvsem zgodbo o tem, kako pomembno je brati vire do konca — in po možnosti čim bližje izvirniku.

Zato je lipa v tem pogledu skoraj simbolna rastlina. 🌳🌿 Njeni listi so srčaste oblike 💚🍃, hkrati pa se ob njej že leta pojavlja opozorilo glede srca ❤️⚠️ — ki pa mu, ko ga začnemo natančno preverjati 🔍📚, srce dokazov nekako umanjka. 🤔🫀❓

Viri in dodatno branje

[1] European Medicines Agency / HMPC.
Assessment report on Tilia cordata Miller, Tilia platyphyllos Scop., Tilia x vulgaris Heyne or their mixtures, flos. EMA/HMPC/337066/2011, 22 May 2012.
To je najpomembnejši vir za razpravo o lipovem cvetu. V njem je navedeno opozorilo iz stare literature glede možne kardiotoksičnosti pri pretirani uporabi, hkrati pa je zapisano, da znanstvena podlaga te trditve ni znana.
Spletni naslov:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/herbal-report/final-assessment-report-tilia-cordata-miller-tilia-platyphyllos-scop-tilia-x-vulgaris-heyne-or-their-mixtures-flos-first-version_en.pdf 

[2] European Medicines Agency / HMPC.

Tiliae flos – herbal medicinal product.
EMA stran z dokumenti za evropsko rastlinsko monografijo za lipovo cvetje.
Spletni naslov:
https://www.ema.europa.eu/en/medicines/herbal/tiliae-flos

[3] European Medicines Agency / HMPC.
Addendum to Assessment report on Tilia cordata Miller, Tilia platyphyllos Scop., Tilia x vulgaris Heyne, flos. EMA/HMPC/7695/2021, 23 November 2022.
Novejši pregled dodatnih podatkov po sprejetju monografije. Pomemben je zato, ker ne potrjuje novega jasnega varnostnega signala glede srca.
Spletni naslov:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/herbal-report/addendum-assessment-report-tilia-cordata-miller-tilia-platyphyllos-scop-tilia-x-vulgaris-heyne-flos_en.pdf

[4] European Medicines Agency / HMPC.
Assessment report on Tilia tomentosa Moench, flos. EMA/HMPC/346780/2011, 22 May 2012.
Ocena za cvet srebrne lipe. Uporabna za razumevanje možne zmede med različnimi vrstami in drogami iz lipe.
Spletni naslov:
https://www.ema.europa.eu/en/documents/herbal-report/final-assessment-report-tilia-tomentosa-moench-flos_en.pdf

[5] BfArM.
Monographien der Kommission E.
Uradni seznam monografij Komisije E. V njem je navedeno, da je bila monografija za Tiliae flos / Lindenblüten objavljena v Bundesanzeigerju št. 164, 1. 9. 1990. Seznam je koristen tudi zato, ker loči med pozitivnimi in negativnimi monografijami.
Spletni naslov:
https://www.bfarm.de/SharedDocs/Downloads/DE/Arzneimittel/Zulassung/zulassungsarten/besTherap/amPflanz/mono.pdf?__blob=publicationFile

[6] Heilpflanzen-Welt.de.
Tiliae flos (Lindenblüten).
Spletna objava monografije Komisije E za lipovo cvetje v nemščini. Stran navaja: Erscheinungsdatum Bundesanzeiger 1. 9. 1990, Heftnummer 164, Monographie BGA/BfArM, Kommission E.
Spletni naslov:
https://www.heilpflanzen-welt.de/tiliae-flos-lindenblueten/

[7] Heilpflanzen-Welt.de.
Tiliae folium (Lindenblätter).
Negativna monografija za lipove liste. Pomembna je zato, ker kaže, da negativna ocena pri nekaterih lipovih drogah ni nujno povezana s toksičnostjo, ampak predvsem z nedokazano učinkovitostjo.
Spletni naslov:
https://www.heilpflanzen-welt.de/tiliae-folium-lindenblaetter/

[8] Drugs.com.
Linden Uses, Benefits & Dosage.
Primer sekundarnega vira, ki navaja opozorilo glede možne poškodbe srca in ga pripisuje Komisiji E. Ta vir je zanimiv predvsem kot primer, kako se je opozorilo širilo, ne kot dokončen dokaz za kardiotoksičnost.
Spletni naslov:
https://www.drugs.com/npp/linden.html

[9] Altmeyers Enzyklopädie.
Tiliae flos.
Nemški strokovni povzetek za lipovo cvetje. Navaja uporabo pri prehladnih boleznih in blagem mentalnem stresu ter povzema tudi oceno Komisije E.
Spletni naslov:
https://www.altmeyers.org/de/naturheilkunde/tiliae-flos-23454

[10] Duke, J. A.
CRC Handbook of Medicinal Herbs. CRC Press, Boca Raton, 1985.
Stari priročnik, na katerega se EMA/HMPC sklicuje pri navedbi opozorila glede možne kardiotoksičnosti pri pretirani uporabi. Knjiga je pomembna kot sled do izvora opozorila, vendar sama stran o lipi ni prosto dostopna v celoti.
Google Books:
https://books.google.com/books/about/Handbook_of_Medicinal_Herbs.html?id=eMNqAAAAMAAJ
Open Library / Internet Archive:
https://openlibrary.org/books/OL2849904M/CRC_handbook_of_medicinal_herbs

[11] Barnes, J., Anderson, L. A., Phillipson, J. D.
Herbal Medicines. 3rd edition. Pharmaceutical Press, London, 2007.
EMA/HMPC ta vir uporablja pri ugotovitvi, da znanstvena podlaga opozorila glede kardiotoksičnosti lipe ni znana.
Spletni naslov za bibliografsko iskanje:
https://search.worldcat.org/search?q=Herbal+Medicines+Barnes+Anderson+Phillipson+2007

[12] Blumenthal, M., Goldberg, A., Brinckmann, J., eds.
Herbal Medicine: Expanded Commission E Monographs. American Botanical Council / Integrative Medicine Communications, 2000.
Uporaben angleški vir za širši pregled monografij Komisije E, čeprav je treba ločiti med izvirno monografijo in uredniškimi dodatki oziroma indeksi.
Spletni naslov:
https://archive.org/details/herbalmedicineex0000unse