Rastlinski nadomestki sirov, se navadno delajo iz indijskih oreškov in rejuvelaka. Rejuvelak je tekočina, ki nastane ob fermentiranju kalčkov žit in psevdožit, in se je včasih uporabljal kot samostojna zdravilna pijača, dandanes pa se večinoma uporablja za začetek fermentacije drugih jedi. Pijačo Rejuvelak je izumila Litvansko-Ameriška naturopakta Ann Wigmore in sicer na podlagi podobnih vzhodnoevropejskih tradicionalnih fermentiranih pijač kot je Borș. Tudi mi smo pripravili rejuvelak, vendar so ga porabili za druge jedi, zato smo v spodnjem receptu uporabili kar fermentirane ajdove kalčke iz rejuvelaka.
Sestavine:
- 100 g ajdova kaša
- 300 g sončnična semena
- 5 g sol
- 100 g maščobe (kokosovo olje brez okusa ali margarina)
Postopek
Najprej izdelamo rejuvelak. Ajdovo kašo zalijemo z mrzlo vodo, tako da gladina sega nekaj centimetrov nad kašo in jo čez noč namakamo. Nato vodo odlijemo in kašo kalimo dan ali dva. Med kaljenjem jo redno spiramo (vsaj 2x, 3x na dan), vendar vodo po vsakokratnem spiranju odcedimo. Nakaljeno ajdo prestavimo v kozarec za vlaganje in zalijemo z vodo. Vode mora biti dvakrat več kot nakaljene ajde. Pustimo pri sobni temperaturi, da fermentira dan ali dva. Voda postane motna, to je znak fermentacije. Tako smo pripravili rejuvelak, ki ga lahko do tedna dni shranjujemo v hladilniku.
Ko smo izdelali rejuvalak, se lahko lotimo izdelave fermentiranega namaza. Sončnična semena čez noč namočimo v vodo, da se zmehčajo. Potem vodo odlijemo in jih na hitro speremo. Dodamo 75 g fermentiranih ajdovih kalčkov (ostanka pri pripravi rejuvelaka), ter oboje do gladkega sesekljamo v mešalniku. Masa ne sme biti preredka, vendar lahko po potrebi dodamo še malo vode. Dobljeno maso nato fermentiramo en dan na sobni temperaturi. V fermentirano maso dodamo maščobo (ne prehladno, da ni pretrda) in sol, po želji pa še druge začimbe, kot so kvasni kosmiči, poper…
Če želimo čvrstejšo konsistenco ali če smo po pomoti med mletjem dodali nekoliko preveč vode, lahko dodamo še žličko semenskih lupin trpotca (psilium). Dobro premešamo in prestavimo v modelčke (ali manjšo posodico za shranjevanje). Lahko okrasimo z zelišči in začimbami. Mi smo uporabili domači drobnjak in origano, ter dimljeno papriko. Postavimo v hladilnik vsaj za nekaj ur, da se masa ohladi. Opomba: V hladilniku je tak namaz obstojen do tedna dni. Na sobni temperaturi se bo pa zelo hitro pokvaril, saj vsebuje žive kulture.
Kdo še rabi sirne namaze, če imamo slastne fermentirane namaze iz različnih semen 
. Pa še brez holesterola so 
in precej manjši ogljični odtis imajo 
.
