Navadna robinija ali neprava akacija (Robinia pseudoacacia) je listopadno drevo iz družine metuljnic, ki uspeva tudi v Sloveniji. Domača je na vzhodu ZDA, od tam pa smo jo zanesli po svetu (v Evropo, južna Afrika, Azija, Avstralija ter druga območja zmernega pasu v Severni Ameriki). V Evropi je navadna robinija že postala velik vsiljivec, ki se hitro širi. Dobesedni prevod latinskega imena pomeni lažna akacija (psevdo, ki pomeni lažno ali nepravo, akacija pa se nanaša na istoimenski rod rastlin).
Kot je značilno za rastline iz družine metuljnic, imajo korenine navadne robinije nodule s simbiontskimi bakterijami, ki ji omogočajo fiksacijo dušika.
O navadni robiniji
Navadna robinija zraste do 25 metrov visoko, pokončno deblo pa je pokrito z rjavo sivo močno razpokano skorjo. Krošnja drevesa je okrogla, sestavljajo pa jo veje, polne dolgih trnov. Veje so na začetku prevlečene z belo srebrnkastim puhom, ki kasneje izgine in postanejo bledo zelene in nato rdečkasto ali zelenkasto rjave.
Listi so svetlo zeleni in so na vejice nameščeni premenjalno in so lihopernato deljeni na manjše lističe (7 do 20 majhnih lističev z gladkim listnim robom). Na bazi peclja poganjata iz veje po dva trna, ki sta v resnici preobražena prilista.
Cvetovi navadne robinije so beli in združeni v velika grozdasta socvetja. Cvetovi so užitni, v času cvetenja (od maja do junija) pa z močnim vonjem privabljajo veliko žuželk. Oplojeni cvetovi se razvijejo v stroke, ki vsebujejo 4 do 10 fižolu podobnih semen.
Navadna robinija se razmnožuje tako spolno kot tudi s koreninskimi poganjski. Koreninski poganjki so pomemben način razmnoževanja navadne robinije. Poganjki so stebla, ki zrastejo iz korenin in lahko zrastejo tudi v samostojna drevesa. Glavno debla, prav tako lahko tvori nove kalčke po poseku, zaradi česar je navadno robinijo zelo težko odstranjevati. Koreninski poganjki omogočajo navadni robini, da tvori goste sestoje na določenem območju ter pogosto izključuje druge vrste, zaradi česar je v mnogih krajih kjer ni domorodna navadna robinija postala invazivna vrsta.
Navadna robinija najbolje uspeva na suhih, sončnih rastliščih, kot so na primer gozdni rob ali poseke, pogorišča, … Je pionirska vrsta, ker hitro zraste na območjih kjer so se dogajale motnje, vendar v našem okolju (v Slovenij) to pomeni, da tam ne morejo zrasti avtohtone pionirske vrste. Navadna robinija tako hitro tvori goste sestoje brez drugih vrst.
Uporaba navadne robinije
Navadno robinijo so mnogokje zasadili ker je zelo medonosna rastlina, pa tudi zaradi dobre kvalitete lesa, ter kot okrasno rastlino. Dobro nam je poznan akacijev med, ki je pravzaprav med ki ga čebele pridelujejo iz nektarja cvetov navadne robinije. V Sloveniji jo pogosto uporabljajo vinogradniki, ki iz navadne robinije izdelujejo kole za svoje vinograde. Socvetja navadne robinije lahko naberemo tudi sami, ter ga podobno kot bezgove cvetove ocvremo v testu, ali pa jih uporabimo kot okrasno cvetje na hrani, lahko pa jih uporabimo tudi za kuhanje oziroma odišavljanje marmelade.
Pomembno je vedeti, da so lubje, listi in les strupeni tako za ljudi kot za živino. Žagovina in oblanci lesa robinije pa lahko povzročijo tudi kontaktni dermatitis pri občutljivih osebah.
Podobne vrste in zamenjave
Glicinija – Wisteria sp.
Glicinija je okrasna rastlina. Pri nas najbolj priljubljena vrsta je kitajska glicinija (Wisteria sinensis). Vsi deli rastline so strupeni. Glicinije so vzpenjalke, s pernatimi listi, z 7 do 19 lističi. Cvetovi so lahko zelo lepo dišeči, ter lepih, vijoličaste, rožnate ali bele barve.
Nagnoj – Laburnum sp.
Pri nas rastejo tri vrste in sicer navadni nagnoj (Laburnum anagyroides), alschingerjev nagnoj (Laburnum alschingeri) in alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Od navadne robinije jih ločimo predvsem po rumenih cvetovih, imajo pa tudi na manj lističev deljene liste (trije lističi).
Japonska sofora oziroma pagodovec – Styphnolobium japonicum
Sofora je kljub vrstnemu pridevki japonica, avtohtona na Kitajskem. Pri nas raste kot okrasna rastlina, vendar za razliko od navadne robinije cveti avgusta. Nekoč je spadala v rod Sophora, od koder tudi njeno slovensko ime. Kasneje so jo prestavili v rod Styphnolobium. Sofora ima strupene plodove. Cvetovi se ponekod uporabljajo za pripravo čaja, vsebujejo pa tudi veliko rutina.
Kako ločimo robinijo od njej podobnih rastlin?
Robinija – drevo ali grm, ob bazi lista ima dva trna (preobražena prilista), na listu 7 do 20 lističev. Cvetovi so pri nas večinoma bele barve. Užitni samo cvetovi oziroma socvetja!
Glicinija – vzpenjalka, nima dveh trnov na bazi lista, na listu 7 do 19 lističev. Cvetovi pri nas so večinoma vijoličasto modre barve. Strupena!
Nagnoj – drevo ali grm, nima trnov na bazi lista, list razdeljen le na tri lističe. Cvetovi rumene barve. Strupen!
Japonska sofora – drevo ali grm, nima trnov na bazi lista. Cvetovi so pri nas večinoma bele barve, cveti avgusta. Socvetja so enako uporabna kot socvetja robinije. Ostali deli rastline strupeni!
