Al' prav se reče čaj al' čaj?
Pomen besede čaj
Beseda “čaj” ima v slovenščini več pomenov, ki so odvisni od konteksta uporabe. Čaj lahko pomeni:
Poživilna pijača, ki je pripravljena z namakanjem posušenih listov čajevca (Camellia sinensis) v vroči vodi. Ta pijača je znana po celem svetu in je cenjena zaradi svojega okusa, aromatičnih lastnosti in potencialnih zdravstvenih koristi. Obstajajo različne vrste čaja, kot so zeleni čaj, črni čaj, beli čaj in oolong čaj, ki se razlikujejo glede na obdelavo listov. To pijačo zelo podobno imenujejo tudi v mnogih drugih svetovnih jezikih: japonsko: ča, turško: čaj, … Če želimo biti nedvoumni in se izogniti nesprazumom, tej pijači rečemo pravi čaj ali črni čaj (oz. zeleni čaj), včasih tudi ruski čaj ali turški čaj.
Osvežilna pijača: V širšem smislu se beseda “čaj” lahko uporablja tudi za opis pijač, pripravljenih z namakanjem različnih zelišč, cvetov ali sadja v vroči vodi. Taki so na primer kamilicni čaj, metin čaj, planinski čaj, šipkov čaj in druge. Bolj specifično tej pijači lahko rečemo zeliščni čaj oz. sadni čaj, redkeje tudi infuz ali tizan.
Posušene rastline: beseda “čaj se uporablja tudi za opis mešanice posušenih rastlin, ki jih še nismo skuhali v pijačo. V tem kontekstu beseda “čaj” ne označuje končne pijače, ampak surovine – torej posušene liste, cvetove, zelišča ali druge rastlinske dele, ki se uporabljajo za pripravo čajne infuzije. Tem posušenim rastlinam lahko bolj specifično rečemo tudi “rastlinska droga”.
Družabni dogodek: V nekaterih kontekstih se beseda “čaj” lahko nanaša tudi na družabni dogodek ali srečanje, kjer ljudje pijejo čaj in uživajo v prigrizkih. Ta pomen je bolj značilen za nekatere druge kulture, kot je britanska, kjer “čaj” lahko pomeni popoldansko druženje ob čaju in piškotih ali sendvičih.
Podobno, kot smo zgoraj razložili, besedo čaj definira tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika:
čáj -a m (ȃ)
- 1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz listov čajevca
// elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj
// posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; zavitek ruskega čaja
♦ farm. odvajalni, prsni čaj - 2. v zahodnih deželah popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih
Beseda čaj izvira iz kitajščine, konkretno iz mandarinščina in kantonščine in se je prvotno nanašala le na pijačo in liste iz grma čajevca (Camellia sinensis). Mnogi svetovni jeziki pa so besedo za to pijačo povzeli iz jezika Min, ki ga govorijo na jugu Kitajske (tea, thee). Šele kasneje se je uporaba teh besed v Sloveniji in drugje razširila tudi na druge posušene rastline in pijače iz njih.
Tako lahko vidimo, da že Pleteršnikov slovar iz leta 1894 besedo čaj definira podobno kot Slovar slovenskega knjižnega jezika, torej v razširjenem pomenu.
Kdaj je beseda čaj dobila razširjen pomen?
Beseda čaj se je v slovenščini uporabljala v razširjenem pomenu, torej za pijačo iz katere koli posušene rastline najmanj že tekom 19. stoletja.
Časopis Kmetijske in rokodelske novice je že v članku iz leta 1844 pisal o ajbišovem čaju (ajbiš je slez), knjiga “Umno kmetovanje in gospodarstvo” iz leta 1854 pa “gomilični” (= kamilični) čaj.
Če kdo od bralcev Sodobne fitoterapije ve za še zgodnejšo uporabo besede čaj v pomenu zeliščnega čaja, bomo veseli dodatnih informacij.
Kdaj smo Slovenci spoznali pravi čaj?
Nove kuharske bukve iz leta 1850 omenjajo pravi čaj z izrazom holandski čaj oz. vijolični čaj, obakrat pa za bolj nedvoumno pojasnitev v oklepaju dodajo še razlago (te).
Tudi v učbeniku Kemija iz leta 1869 je pravi čaj omenjen z dodatno razlago v oklepaju (Thee), sicer brez pridevnika.
Iz potrebe po tej dodatni razlagi sklepamo, da je bil v tem času pravi čaj dokaj redek, kar je tudi pričakovano, saj je bil zaradi uvoza verjetno za večinsko prebivalstvo predrag.
